Cabo da Roca |
Ta
dan sva se odločili obiskati Cabo da
Roca, najzahodnejšo točko Evrope. Najprej sva se z vlakom odpeljali do Cascais-a, od tu pa naprej na avtobus
št. 403. Ker nisva našli postaje, sva za napotke vprašali na informacijah –
avtobusna postaja se je lepo skrita nahajala pod nakupovalnim centrom v bližini. Avtobus
v Cabo da Roca (smer Sintra) vozi vsakih 30 min in stane 3,25€ v eno smer.
Pol ure smo se vozili po hribih, potem pa smo končno prispeli. Cel hrib
je bil v megli, pihalo je, midve pa sva bili bolj poletno oblečeni. Na srečo je
meglo v naslednjih 10ih minutah razpihalo in pokazalo se je sonce, tako da nama
ni bilo nič hudega. Čeprav se je sedaj že dobro videlo daleč naokoli, Amerike
še vedno nisva videli. Hodili sva po skalah na vrhu klifov – ljudje so hodili
še po enih bolj nevarnih poteh, kamor se midve nisva podali.
Svetilnik in mesnate rastline |
Edino rastlinje tu
so bili kot nekakšni kaktusi brez bodic (mesnate rastline), ki pokrivajo celotna
tla. V turistični pisarni lahko kupiš tudi certifikat, da si bil res na najzahodnejši
točki Evrope (stane 12€, tako da bodo morale slike zadostovati). Z
avtobusom sva se odpeljali nazaj v Cascais in malo pogledat naokoli, na plaži Praia
da Rainha in Praia da Duquesa. Na slednji sva malo namočili noge v vodo – je bila
kar mrzla. Na poti do vode sem stopila na nekaj mehkega. Temu nisem posvečala
prav veliko pozornosti in šla dalje, malo kasneje pa sva videli, da je na obali
polno naplavljenih meduz. Tako da ja, pomoje sem stopila na meduzo.
Živi pesek |
Malo naprej,
proti koncu plaže, je bil znak ''Danger!'' in sva gledali kaj je fora. Mivka je
bila bolj ugreznjena in ven so prihajali mehurčki. Zraven so se otroci metali v
te mehurčke, najbolj se jim je ugrezalo, tistim najmanjšim je ven gledala samo
še glava. Živi pesek!!! Seveda sva morale poizkusiti še midve. Ko sva si že
umili noge in se malo sončili na obzidju, so naju zmotili 4 Rusi (ne vem katere
narodnosti so bili) – če bi jih slikale? Iz tega je potem nastal cel
photoshooting, saj v prvo ni bila dobra svetloba in so se obrnili…v glavnem na
tem potovanju sem v rokah držala veliko iPhonov. Z
vlakom sva se odpeljali v Belém,
kjer sva si želeli ogledati samostan Mosteiro
dos Jerónimos, ampak so imeli v ponedeljkih zaprto.
Mosterio dos Jeronimos |
Sicer sva lahko prišli
na notranje dvorišče, vmes ko sva vse to ugotavljali pa so nama še Indijke
vsiljevale naj kupiva rute – ''Good price, good price!''. Tudi stolp Belém je v ponedeljkih zaprt. S
tramvajem sva se tako odpeljali nazaj v stari del mesta in šli malo v shopping. Zvečer sva bili že utrujeni in lačni, tako da
sva šli nazaj proti hostlu. Poleg marketa v katerem sva nakupovali prejšnji
dan, je še en drug, v katerega se vstopi skozi garažo (v glavnem, malo je
skrit). V vitrini sva zagledali velikanske kose čokoladne torte za samo 1€
(vzameva, ker nama je zelo pasalo sladko)…na poti do blagajne pa še 4 pudinge
in 4 čokoladne krofe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar