Fritati za v juho

Super način za porabit ostanek palačink. Odkar sama kuham, še toliko bolj pazim, da sem tudi kar se hrane tiče, čim bolj ekonomična.

V enem izmed prejšnjih objav sem se sladkala s palačinkami iz ajdove moke. Ker tokrat nisem uspela vseh pojesti, sem jih narezala na trakce in jih nameravam porabit za razne juhe. V nedeljo sem se udeležila Svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, zato me je skrbelo, da se bodo do takrat, ko si bom uspela skuhat juho že pokvarili (v preteklosti so mi palačinke že splesnele). Zato sem se pozanimala kako jim lahko podaljšam rok uporabe. Razmišljala sem tudi s čim bi lahko nadomestila zlate kroglice za v juho.

Ohlajene omlete sem torej narezala na tanke rezance (jaz sem jih narezala kot tiste iz trgovine) in jih z vilicami raztresla po pekaču. Pečico sem ogrela na 160°C, med sušenjem sem jih večkrat pretresla, da so se enakomerno posušili.

Imela sem srečo, da je teta dan prej skuhala odlično porovo juho, ki sem jo po prihodu domov pogrela in vanjo nasula nekaj fritatov. Ni boljšega kot topla domača juha po napornem (navijaškem) dnevu na Pokljuki (ali kjerkoli drugje v naravi pozimi).

Fritati so mi še ostali in jih nameravam danes porabit. Koliko časa so užitni ne bi mogla rečt, pokvarjeni so najbrž žerki oziroma kisli. Lahko ugibam, da zdržijo kakšen teden.

Uči knjigo sine

Za tale slovarček mi je povedal ati. Nekatere pojme 3/4 ljudi pozna, ne vejo pa, kaj pomenijo, zlasti v praksi (vključno z mano kdaj najbrž):

Primer 1:

solidárnost -i ž (á) 

1. 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu
2. 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika
   // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom
3. 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost
   ♦ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega

Primer 2:

preventíva -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi: preventiva to lahko prepreči / svet za preventivo in vzgojo v prometu / kriminalna, požarna, zdravstvena preventiva / knjiž. da se bolezen ne začne, je potrebna preventiva preprečevanje, zaščita

// žarg., med. preventivna medicina: preventiva se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja; izsledki preventive / delati v preventivi

Dostopno na: http://www.fran.si/

Nočem umreti, ne da bi živela

(Dawna Markova)

Ker sem pogledala vse filme, ki so izšli v tem letu, sem se sedaj zatopila v knjige. Trenutno berem Nočem umreti, ne da bi živela, avtorice Dawne Markove in tale misel me je spomnila na tisto, o čemer smo na fakulteti govorili kot o trajnostnem razvoju.

Gremo v Trst!

Costa Mediterranea

Med preživljanjem sončnega novembrskega vikenda v Izoli z atom in mamo, smo se v soboto odločili da se zapeljemo do Trsta. Vključimo ''Jožico'' (GPS) in se pripeljemo do pristanišča…kjer je bilo parkirišče sredi prelepe sobote nabito polno. Italijani so seveda ''izvrstni'' vozniki, tako da sem malo delala kroge in samo gledala kdaj me bo kdo ''butnil''. Poleg tega je bilo povsod naokoli tudi polno črncev – teh, ki prodajajo razno šaro (ure, selfie stick-e in podobno). Sem si mislila, še to nam bodo sedaj probali prodati. In naenkrat vidim da nam en črnc nekaj maha in kaže…prosto parkirno mesto hehehe. Parkiramo in gledamo kje se plača…spet črnc vse razloži. Še nikoli tako dobre izkušnje s črnci na parkirišču J … smo mu dali malo drobiža.

Piazza unita d'Italia

James Joyce

V pristanišču je bila ravno parkirana velika križarka, Costa Mediterranea, ki je bila malo pred tem tudi v Kopru. To velikansko ladjo smo si kar nekaj časa ogledovali, potem pa se odpravili proti Trgu Zedinjene Italije (Piazza unità d'Italia). Tu smo se usedli v kavarno in malo trenirali italijanščino ko smo naročali. ''Senta scusi, tre cappuccini.'' Zraven smo še dobili vsak en mali čokoladni puding s smetano mmm…

Popotovanje smo nadaljevali po ozkih ulicah, malo poškilili v izložbe in trgovine, šli pozdravit Jamesa Joyce-a na mostu v Canale Grande di Trieste, potem pa se vrnili proti Izoli.

Dežuje?

Vreme kot naročeno za ladjice potapljat (:

Nekaj dobrga

Doma namešani kosmiči ❤

Mehiška

Poleg palačink si občasno rada privoščim tortilje.

Potrebuješ (za 2 tortilji): Na olivnem olju popražim čebulo, papriko (rdečo in zeleno), dodam koruzo in paradižnikovo omako. Začinim lahko z začimbami za tortilje ali pa preprosto uporabim curry, poper in sol. Na koncu dodam konzervo tune (za mesojedce koščke piščanca/purana/govejega mesa). Nadevane tortilje pečemo na 180°C za 5-10 min nato jih po vrhu obložimo z rezino sira in pečemo še 5 min. Zraven se lepo prilega omaka iz kisle smetane.

 Tortilla cips z omako iz kisle smetane.

Nadevane tortilje s sirom.

Dober tek.

Palapalačinke

Polnozrnate pirine palačine ena s skuto in domačo jabolčno marmelado, druga pa s čokolado. Čeprav sem velika ljubiteljica navadne vode sem si danes zraven privoščila domač jabolčni sok oz. "mošt".

Potepanje ob Vrbskem jezeru

Razgledni stolp na
Pyramidenkogel

Tokrat nas je pot popeljala na hrib Jedvovca (Pyramidenkogel, 851 m.n.m.), kjer stoji najvišja turistična atrakcija avstrijske Koroške – s 100m višine najvišji leseni razgledni stolp v Evropi, ki nudi neverjeten pogled na Vrbsko jezero (Wörthersee) in okolico. Na cesti je bilo ogromno motoristov, tudi na parkirišču pod stolpom sami motorji. Na vrhu stolpa so tri razgledne ploščadi (najvišja 70 m), razgled je bil neverjeten – lahko bi šli z dvigalom, ampak smo se odločili da gremo raje po (441) stopnicah. 

Razgled z vrha stolpa

Poleg teh dveh možnosti se lahko navzdol odpraviš tudi po najvišjem stavbnem toboganu Evrope, katerega 120m dolga steza se vije vzdolž stolpa (vožnja traja približno 30 sekund). Čez poletje nudijo tudi spust z zip line-om z vrha stolpa. Seveda smo mogli sprobati tobogan – usedeš se v kot nekakšno vrečo, se nagneš nazaj, en ata na vrhu te porine…in gremoooo!!! Vmes te tudi slikajo, sliko pa si lahko potem doma zastonj preneseš z interneta (kar je povsem v nasprotju z našimi dosedanjimi potovanji, kjer takšne stvari mastno zaračunajo). 

Dol pa po toboganu

Malo smo posedeli v parku, po tem pa pot nadaljevali proti Otoku ob Vrbskem jezeru (Maria Wörth). Naselje Otok je do leta 1770 dejansko ležalo na otoku sredi Vrbskega jezera (od tu tudi ime), kasneje pa so ga umetno spojili s celino. Na polotoku ležita Cerkev Rožnega venca oz. Zimska cerkev, na najvišji točki pa stoji cerkev Svetih Primoža in Felicijana, v katero smo tudi vstopili (bila je okrašena in na klavirju so vadili za poroko ki je bila na sporedu uro kasneje). Sprehodili smo se še do obale in pristanišča, ter malo opazovali promet na jezeru (s turistični ladjico se bomo pa peljali kdaj drugič).

Cerkev Svetih Primoža in
Felicijana

Ker smo bili že ravno v bližini Celovca, smo morali seveda še nujno v Ikeo. Ker se iz tega dela še nikoli nismo peljali tja, smo vklopiti ''Jožico'', našo vodičko na svetovnih popotovanjih (gospa iz GPS-a). Približno smo vedeli kam je treba, drugače pa smo se popolnoma prepustili Jožici…ki nas je potem peljala na avtocesto in ekspresno hitro do Ikeje (še dobro da imamo kar letno vinjeto). Bolj kot ne smo si samo želeli Hot dog-ov in neomejeno pijače iz avtomata…in pomfri…in zastonj kavo ki jo dobiš z IKEA Family Card…in cimetove kolačke…mmm…(se vidi da smo bili sestradani). Na hitro smo še pofirbcali po trgovini, potem pa domov.

Vrbsko jezero

Se peljemo v moji Astri po ovinkih čez Ljubelj, in kmalu začne Jožica: ''zavijte ostro desno''…jo ignoriramo…in potem nas začne vsakih 100m obračati, ker naj bi bila zapora na cesti. Vsi drugi avtomobili se vozijo naprej, tako da smo jo tudi mi malo ignorirali in šli dalje. Ko smo bili že skoraj rešeni in si mislimo kaj se je Jožici zmešalo, nam pa en Bosanc v Podljubelju maha da je obvoz po gmajni – cesta je bila zaprta zaradi hude prometne nesreče v predoru, udeleženih je bilo več motoristov (en umrl na kraju). Mi smo se potem normalno peljali skozi Tržič in domov. Česa vsega še nismo doživeli na naših potovanjih čez Ljubelj…zagotovo ne bomo nikoli pozabili kako smo pred 2 leti pozno jeseni v snegu po ledeni cesti in z letnimi gumami potiskali avto do vrha…

Kosilo 2

Polnozrnati špageti z jogurtovo kislo smetano, skuto in parmezanom. Oksni in hitro pripravljeni.

Priprava:

Špagete skuhamo po navodilih, medtem na (kokosovem) maslu popražimo drobtine. V zlato-rumene drobtine stresemo kuhane špagete (kuhane in ne "raz"kuhane! ) dodamo skuto in kislo smetano, premešamo. Potresemo s parmezanom, jaz sem uporabila tudi ščepec peteršilja.

Dober tek.

Žabice part 3

Evo so že odrasle žabice jupi!

Čeprav tole je pomoje kar bol krastača, pa vseeno :)

Kosilo 1

Palačinke sem spekla po običajnem postopku. Ne vem če sem tukaj že navedla, da sem preklopila na vegetarijansko prehrano. Sicer ne prvič, ampak upam, da tokrat zadnjič. V preteklosti sem namreč zaradi pomanjkanja časa temu posvetila premalo pozornosti, zato sem imela probleme s slabokrvnostjo. Do tega, da ustrezno nadomestim mesnine z živili drugačnega izvora mi sicer še malo manjka, ampak sem tokrat bolj pozorna in pazljiva. Držimo pesti.

Torej, spekla sem palačinke. Pred tem sem po navodili skuhala špinačo od Naturete (čeprav imam načeloma raje doma pridelane stvari). Palačinke sem namazala s skuto, paradižnikovo omako (dodala sem tudi malo narezanega svežega paradižnika) in špinačo ter naredila nekakšne zvitke, ki sem jih zložila v pekač. Na koncu sem vse skupaj prelila z mešanico 1 jajca in kisle smetane. Malo preden sem zadevo vzela iz pečice sem po vrhu potresla še nariban sir.

Dober tek.

V tretje gre rado

Živjo,

tele zadeve sem se tokrat lotila že tretjič in mislim, da se lahko strinjam z naslovom. Oopsi čičerika, nekakšna zdrava različica klasičnega slanega prigrizka. Kaj pa vem, le čas bo pokazal, če je res kaj na tem.

Recept je precej enostaven: Čičeriko namočiš in skuhaš, navodila so na embalaži, pa stročnice je tako ali tako fino čez noč namočit. Potlej pa zmešaš začimbe (konkretno tale je s papriko, sem pa mislila poskusit še s curry-jem) + sol + poper + nekaj olivnega olja + česen (v originalu je bil navede česen v prahu, jaz sem uporabila navadnega). Ohlajeno čičeriko zmešaš s tem in pečeš 30-40 min na 175 ° C. Mišljeno je, da malo "zahrusta", ampak je težko vsak zrn enakomerno zapečt, tako da so eni malo bolj mehki.

Dober tek!

Povej nekaj o tem

Danes sem na sprehodu naletela na tole nenavadno žival. Niti sanja se mi na kaj bi lahko bilo. Lubadar, bramor, koloradski hrošč? Očitno bom morala še malo naštudirat botaniko in zoologijo. :)

Drugače sporočam, da zadnje skušam pridno pišem diplomsko nalogo, tako da prosim stiskajte pesti, da mi uspe zadevo čimprej oddat.

Naslednja stvar, ki se mi zdi primerna za na blog pa je še nedavna družinska udeležba 20. festivala Jazz Cerkno. Uradno nebi smela slikati, zato slik ne bom objavljala, bom pa objavila tale odsek z začetnega dela prireditve, ki je po mojem mnenju marsikomu izmed nas (tudi meni) vzel sapo. Če v pozitivnem ali negativnem smislu pa presodite sami.

Diplomska vabi,
do prihodnjič...

V naravi je lepo

Vse pod kontrolo. Šla sem ven in se po prihodu usedla za pisalno mizo ter sklenila, da vam zaupam vse kar mi pade na pamet. Najprej sem pozdravila žabice.

Druga zadeva, o kateri sem hotela spregovoriti pa zgleda nekako takole: 

Meni se zdijo prav srčkani, zato vas prosim, ne vozite po močeradih kar vse povprek!

En dvoživski pozdrav.

Izlet v Innsbruck

1. dan

Vsako leto punce mečemo kovance za 2€ v šparovček, in ko se dovolj nabere, gremo na izlet. V ponedeljek zjutraj smo se tako mami, mama, moja sestra Eva in jaz ob 5h zjutraj odpeljale iz Kranja proti Innsbrucku. Na krajšem postanku, malo pred Salzburgom, smo si privoščile cappuccino, jabolčni štrudelj in jagodno torto (poleg katere smo zraven dobile še zastonj nakupovalno vrečko v obliki jagode). Do Salzburga smo se peljale že skozi 19 tunelov, nato pa kmalu prestopile avstrijsko-nemško mejo. Pot smo nadaljevale mimo jezera Chiemsee (po katerem smo se par let nazaj tudi vozile z ladjico, po otokih), spet prestopile nemško-avstrijsko mejo in zavile proti Innsbrucku, kjer se cesta vije tik ob reki Inn.

Swarovski Kristallwelten

Malo pred Innsbruckom smo zavile proti Wattensu, kjer smo si želele na hitro ogledati svet kristalov (Swarovski Kristallwelten), ampak smo bile zelo grdo pregnane stran, ker je bilo zaprto. Nič ne piše da je prehod prepovedan, vse na odprtem, stopimo s ceste v park in se varnostnik dere na nas ''Verlassen!!!''. To nam ni pokvarilo dobre volje, še cel izlet smo se smejale in kovale načrte, kaj bi mu morale reči nazaj (če bi se znale bolje kregati po nemško). Ko smo pozneje videle trgovino z lasuljami, smo celo hecale, da bi se zamaskirale in šle nazaj J.

skakalnica Bergisel

Okoli pol 11h (po petih urah in pol vožnje), smo prispele pod olimpijsko smučarsko skakalnico Bergisel na obrobju Innsbrucka. Z vlakcem smo se peljale v hrib, nato pa naprej še z dvigalom do razgledne ploščadi. Z Evo sva imeli več kot pol cenejši karti, ker naju je blagajničar obravnaval kot otroka. Na vrhu je zelo pihal veter, zato smo imele kar nekaj problemov, ko smo želele s samosprožilcem narediti skupinsko fotografijo – fotoaparat je skoraj odpihnilo iz police, tako da imamo kar nekaj smešnih fotografij, kako jaz tečem da bi ga ujela (ni nam padel na tla). Šle smo tudi do olimpijskih krogov nasproti skakalnice. Na parkirišču smo srečale cel avtobus Slovencev in voznik avtobusa nam je zaželel srečno pot.

Goldenes Dachl

Pot smo nadaljevale proti mestu, mimo glavne železniške postaje (kjer nas bi skoraj zbil tramvaj), do nakupovalnega centra Sillpark (od reki Sill), kjer smo pustile avto in nato nadaljevale peš proti centru mesta (cca. 600m hoje). Med potjo se je mimo nas peljal kombi z zasedbo ansambla Saša Avsenika (nastopali so v kongresnem centru). Na klopeh pred cerkvijo Hofkirche smo pojedle sendviče, nato pa nadaljevale do zlate strehe (Goldenes Dachl) v starem delu mesta. Goldenes Dachl je bila zgrajena v 15. Stoletju – sestavljena iz treh balkonov, streha obložena z 2657-imi pozlačenimi bakrenimi ploščicami. Narejena je bila za cesarja Maximiliana I., ki je tu sedel v razkošju in opazoval dogajanje na trgu. Na istem trgu stoji tudi mestni zvonik (Stadtturm) z razgledno ploščadjo, do katere vodi 148 stopnic. Seveda ni šlo brez obiska trgovin s spominki.

Nordkettenbahn

Kmalu smo prispele do tirolskega teatra (Landestheater Tirol) in cesarske palače (Hofburg). Nedaleč stran, pri kongresnem centru, se nahaja začetna postaja zobate železnice Nordkettenbahnen, s katero smo se odpeljale na 860 m.n.m. do končne postaje Hungerburg. Tu se nahaja razgledna ploščad, ki nudi prelep pogled na celotno mesto. Pot je mogoče nadaljevati naprej z žičnico, do Hafelekar na 2256 m.n.m. (pozimi odlično za smuko). 

FroYo

Odpeljale smo se nazaj v mesto in si privoščile frozen yogurt. Naša mama je bila malo zbegana nad izbiro posipov in tako izbrala borovnice in MAK…ko si jedel se ti je zdelo kot da je vmes pesek J.

Zatem smo se odpeljale do našega hotela nedaleč od centra mesta. Parkirale smo lahko zastonj zraven hotela, kar je bilo super. Mama je ugotovila, da je pozabila pižamo (spet, tako kot lansko leto). Po kratkem počitku smo neučakane šle v nakupovalni center Sillpark (oddaljen 5 min hoje) in okupirale Primark. Ker smo prišle šele 2 uri pred zaprtjem, seveda nismo imele dovolj časa da bi vse obhodile (in smo se morale vrniti še naslednji dan). Zvečer smo od utrujenosti samo popadale v postelje...

2. dan

Maria Theresien Straße

Naslednjega dne smo se najbolj veselile bogatega hotelskega zajtrka. Dokaj veliko izbire, samo mama se je pritoževala zakaj nimajo dimljenega lososa...in sedele smo obdane s potetoviranimi britanskimi rokerji… Spet smo morale malo v Primark, saj sva z Evo seveda imele še naročila od prijateljic doma – tako da sva prvi dan vse lepo poslikali, poslali slike in rekle ''obkroži kaj hočeš''. Ko sva prispeli domov pa je potekal raznos dobrin hehehe. Mami je kupila dvoje čevlje. Sprehodile smo se do glavne ulice – Maria Theresien Straße, kjer stoji tudi Anin stolp (Annasaule), v spomin na osvoboditev Tirolske. Na koncu ulice se nahaja slavolok (Triumphpforte), ki ga je cesarica Marija Terezija zgradila ob poroki svojega sina. Vmes smo si ogledale tudi trg Eduarda Wallnöferja (Eduard-Wallnöfer Platz), nekdaj največji vendar zanemarjen trg v centru mesta, danes obnovljen sodobni urbani javni prostor. Tu smo malo kofetkale in se sprehajale po trgovinah. Pred odhodom smo si privoščile še našo najljubšo – Backfisch-Baguette v restavraciji Nordsee. 

Eduard-Wallnöfer Platz

Kupile smo še štrudelj in različno pecivo za na pot in se okoli 4h popoldan odpravile proti domu. Glede na to kakšno vreme je bilo napovedano za te dni, smo imele veliko srečo, ves čas sončno brez dežja. Le malo na avtocesti zadnji dan. Na nemško-avstrijski meji smo se ustavile za kratek počitek in natočile bencin. Mama si je zaželela kavo…in z Evo sva jo nazadnje našli v McDonaldsu (zadnji kraj kjer bi iskal našo mamo). Ob 9h zvečer smo srečno prispele v domov, kjer nam je predragi bratranec Žiga pustil še pol pice…in sestradane smo planile nanjo.

                      

Aerobika...in povest o brezdomcu

Par dni nazaj sem se sprehajala po pločniku mimo RTV-ja v Ljubljani in vidim čistilko kako pometa pred vhodom. Zraven nje pa en ''šiptar'', ki jo z mobitelom snema, umira od smeha in se dere ''pogledaj, pogledaj!''. Moja študijska leta se počasi zaključujejo, in ta dogodek me je spomnil kaj vse se mi je pripetilo in kaj sem videla kot študentka v Ljubljani - tu je le en majhen del.

V prvem letniku smo morali na EF opraviti ure obvezne športne vzgoje na ŠRC Ježica. In vsi razpisani termini so se pokrivali z mojim urnikom. Na koncu sem se prijavila na aerobiko ob 15h (s tem da sem imela predavanje do 15h). Še zdaj ne vem kako sem to zvozila, v glavnem sem imela naštudirano trolo, s tem da sem od faksa do postaje in od postaje do telovadnice tekla (cca. 1km) in skoraj vedno pravočasno prišla. Zadeva je taka, da je bila naša vaditeljica zelo alergična na zamujanje, in ko sem enkrat prišla 5 čez, je rekla: ''ne smete zamujati, zato ker potem zamudite ogrevanje in ne boste mogli pravilno izvajati vaj''. Jp, pomoje nobena druga punca ni nikoli prišla tako ogreta kakor jaz J. Še ena neumestna, naša vaditeljica je bila dokaj prsata in nikoli ni nosila modrčka…ampak to je že zgodba za enkrat drugič.
V ''tistih časih'' je na železniški postaji strašil še brezdomec iz Kresnic, ki se je sprehajal gor in dol in se za ljudmi drl raznorazne kletvice. Ko sem se nekega večera (bila je že tema) vračala s prej omenjene aerobike in hodila po prazni železniški postaji do perona, kar naenkrat ta brezdomec skoči izza stebra pol metra pred mano in se dere kot zmešan ''#$%&*/?$#!&?*#$!/''. Še nikoli me ni nihče tako prestrašil. Kako sem sedaj to napeljala na brezdomce, v glavnem srečaš vse sorte. Imaš te ki prodajajo Kralje ulice in niti ne silijo tako vate, so pa tudi taki ki skočijo predte pri UKC-ju in rečejo da te bodo pretepli. Jao hvala. 

Žabice part 2

Pina

Zgornja slika je iz filma Pina. Pogledala sem ga že nekaj časa nazaj. Za nekatere mogoče malo bizaren film. Prikazuje življenje in delo nemške plesalke Pine Bausch. Mene je pritegnila "viseča železnica" za katero do sedaj še nisem slišala niti je nisem videla, pa nisem vedno sedela samo v zadnjem kotu svoje sobe. Prav tako mislim, da so nastopajoči ekstremno dobro upodobili različna čustvena stanja. Če ne bi videla, nebi mogla verjeti, da je to mogoče...
Pina Bausch je bila tudi umetniška vodja Tanztheater Wuppertal. Njihova predstava je že na seznamu stvari, ki bi si jih enkrat želela ogledati. Kar malo sem bila presenečena ko sem opazila, da z njimi sodeluje tudi plesalec s slovenskim državljanstvom Aleš Čuček.

Se beremo.

Žabice

Joan of Arc in Ghosttown

Hej,

kaže, da me je ura začela prehitevat. :P

Še ena super nedelja in front of me, komej čakam, da zlezem iz postelje. Hotela sem le povedat, da se je Madonna podpisala pod nov album. Naslovila ga je Rebel Heart. Za več info itak lahko pokukaš na wikipedio.

Singla Joan of Arc in Ghosttown sta me najbolj pritegnila.

Kljub temu menim, da bi gospa mogoče lahko počasi odstopila mesto kakšni mlajši pop ikoni...

Presodi sam.

Ghosttown
Joan of Arc

Tri planike

Moje lubice

Čokoranča tortica

Danes se bom pa lotila naslednje zadeve. Nisem še povedala, da smo v našem družinskem drevesu tri ribe, rojene ena za drugo, dve sta sicer dosti mlajši od mene. Kljub temu me včasih preseneča kako zreli so lahko nekateri mlajši od nas. Sašo in Luka- Vse najboljše!

Relaxation

A cup of hot chocolate and a good book sounds great.

Prav je imel. Do konca tekme sem proti košu zmetal vse, kar mi je prišlo v roke, prišlo pa mi je veliko, ker so se stari začeli šaliti in mi podajati:

"Evo ti, mali..."

Dosegel sem petnajst točk. Aca Nikolić me je potrepljal po ramenu in vedel sem, da mi bo uspelo.

"Vredu je, mali, greš v Ameriko."

Hello 24!

Moja prva slaščičarska umetnina. Presno rožičevo pecivo.

V kombinaciji z vanilijevim sladoledom... NJAM!

Recept

Blue is the warmest color

I won't, you shouldn't either

Francoski celovečerec s sporočilom.

Quote of the day

“El hombre que ha empezado a vivir seriamente por dentro, empieza a vivir más sencillamente por fuera” 
― Ernest Hemingway

Ena za razmislek

Ali res lahko napovemo nevihte?

Spoznanja.

Tudi vanj sem se zaljubila.

Sunday funday

Zgolj v vednost, na Couchsurfingu sem spoznala fanta, ki je bil na počitnicah v Kanadi. Takoj sem se zaljubila v eno izmed njegovih fotografij. Na njej se crklja z veveričko, prav tisto, ki je prepevala v risanki Alvin in veverički. Če si ne bo ona mene, si mogoče omislim jaz njo.

Večji del družine je danes na smučarsko-tekaški tekmi v Italiji. Držimo pesti! Včeraj sem bila prvič na tečaju šivanja, kaže, da poleg teka na smučeh nisem ravno nadarjena tudi za šivanje. :)

Sobotni večer sem preživela v družbi Tine, Svena, Eve in Luka in bilo je zelo lepo. Hvala! Predvsem sem se nasmejala kot že dolgo ne.

Grem še malo pomigat.