 |
| Ladijski terminal |
To
je dan, ki sva ga čakali celo potovanje. Greva do svetega Kristusa!!! Že cel
teden sva ga gledali od kjerkoli sva že bili in govorili ''tja bova tudi šli''.
Že prej sva imeli kupljeno posebno kartico, ki nama je omogočala prevoz z vsemi
prevoznimi sredstvi v Lizboni, z ladjo čez reko in javnim prevozom na drugi
strani reke. Brez problema sva našli ladijski terminal Terminal Fluvial Cais Do Sodré. Čez 10 min smo pristali na drugi
strani – Cacilhas (ladje na tej
liniji vozijo vsakih 20 min).
 |
| Cristo Rei |
Takoj zraven ladijskega terminala je bila avtobusna
postaja, kjer je vse lepo označeno (imaš zemljevid in ti piše kje ustavlja
kateri avtobus). Da bi prišli do Kristusa (Cristo
Rei), sva mogli na avtobus 101. Za prevoz plačaš na avtobusu, povratna
karta pa stane 2€. Z avtobusom smo se vozili po takih bregovih, po takih ozkih
ulicah, avtomobili in kante za smeti so bili parkirani sredi ceste…ampak mi kar
dirkamo. Na avtobusu je bilo polno babic in dedkov in šofer jim je ustavljal
kjerkoli so mu rekli – pred vrati njihovega doma in sploh ne na postaji, tako
da smo se ustavljali vsakih 5 m. Prišli smo na vrh, do velikega Santuário Nacional de Cristo Rei, kjer
stoji 82 m velik Kristusov kip, ki varuje mesto. Iz zvočnikov je po celi
ploščadi ves čas igrala (verska latino) glasba, ampak midve sva prišli predvsem
zaradi lepega razgleda na most Ponte 25
de Abril, ki po svojem izgledu zelo spominja na Golden Gate Bridge v San
Franciscu.
 |
| Ponte 25 de Abril |
Z
avtobusom sva se odpeljali nazaj do ladijskega terminala, tu pa prestopili na
drugi avtobus, št. 135 do plaže Costa de
Caparica. Najbolj smešno se nama je zdelo, da je imel avtobus postaje kar
sredi avtoceste. Costa de Caparica je 30 km dolga plaža ob Atlantskem oceanu,
po dolžini te plaže pa vozi tudi poseben vlakec. Z vlakom se midve nisva
vozili, ampak kar peš našli kotiček ki nama je ustrezal. Namen tega izleta je
bilo kopanje v Atlantskem oceanu…sva bili v vodi, ampak plavali pa ravno nisva.
Bili so tako veliki valovi, da če si v vodi stal do kolen, te je val zalil čez
glavo.
 |
| Costa de Caparica |
Tako da ja, to sva počeli. Veliko jih je surfalo, pa kakšen pogumen je
zaplaval v valove. Voda je bila mrzla. Malo sva se še sončili, potem pa nazaj na avtobusno postajo. Ura je bila okoli
16h in dva Nemca (par, stara 55-60 let) sta se odločila iti na izlet v Lizbono. Na postaji sta spraševala če kdo zna
angleško, in seveda sva se midve javili in jima pomagali. Najprej sem jima
razlagala kako morata iti, potem sem pa videla da gresta isto kot midve, pa sem
rekla, naj gresta kar z nama. In smo šli. O prihodu nazaj v Lizbono sva šle še
malo do trga Rossio in po trgovinah, potem pa v hostel (kjer sva spet pekli
pico).
Za
adijo sva se še enkrat slikali na podzemni:
Ni komentarjev:
Objavite komentar