3. dan: San Luca

San Luca Express

Po zajtrku smo spakirale in se od hostla odpeljale 1 km proč do parkirišča Tanari (24h parkiranja stane 1€), od tu pa z avtobusom (29ko) do Piazze Maggiore, kjer smo ravno ujele San Luca Express – turistični vlakec ki te pelje skozi mesto do bazilike San Luca na griču 300m nad mestom. Dobile smo slušalke (za enkratno uporabo), tako da smo med potjo lahko poslušale kje se peljemo. 

Arkade

Do vrha se da priti tudi po 3,8 km dolgi, z arkadami pokriti poti – veliko ljudi je teklo/hodilo do vrha. Na vrhu smo se sprehodile okoli bazilike, pogled na mesto spodaj je bil čudovit. Vstopile smo tudi v samo baziliko, kjer je ravno potekala nedeljska maša. Župnik stal pred oltarjem, v roki je imel sliko od papeža in ljudje so hodili gor in jo poljubljali. Vsake toliko časa jo je pobrisal z robcem. Kako higienično. Uro kasneje smo se ponovno usedle na vlakec in odpeljale nazaj v mesto. Malo smo še hodile po ulicah, si ogledale kanale (Canale delle Moline). Pred odhodom smo šle spet v McDonalds in mama je spet jedla tunino solato…da se ne bo preveč navadila hahaha J. Je še celo pila espresso iz McDonaldsa. 

Canale delle Moline

Sedaj smo morale samo še najti pot nazaj do našega avta. To je predstavljalo majhen problem, saj so v nedeljo avtobusi vozili drugače kot med tednom. Smo prišle na postajo kjer bi morala peljati 29ka do parkirišča, pa je pisalo da v nedeljo tu ne vozi. Tako smo šle s parimi drugimi avtobusi in v tretje na srečo našle pravo postajo. Sledila je le še pot domov, z veliko postanki za kavo, pico in nakup makaronov (ker jih še nismo imele dosti). Bolj smo se približevale Sloveniji, vse več Romunov je bilo na cesti. Ko sem takoj za mejo zapeljala na Petrol, so hodili kar po cesti, nič jih ni brigalo če pride kakšen avto. In tako smo prispele iz 34 stopinj, na Gorenjsko v mrzlih 15. 

2. dan: Le due torri

Hostel We_Bologna

Naslednje jutro smo si najprej privoščile zajtrk v hostlu. Polnozrnat kruh, cca. 8 različnih vrst marmelad, med, čokoladni namaz, namazi iz oliv in artičok...in pravi italijanski espresso (smo morale pogruntati kako se upravlja z mašino hehehe). Po zajtrku smo se s 30ko odpeljale v mesto. avtobus je ustavil točno pred Sephoro, tako da seveda nismo mogle kar mimo. Naj še povem, da je cela Bologna pokrita z arkadami (oboki), tako da lahko mirno hodiš po ulicah (pod streho) če pada dež, ali pa če pripeka sonce. Bolonjski srednjeveški tekst pravi: ''No building shall be built without arcades'', tako da ima Bologna najdaljšo razdaljo arkad na svetu. se je čutila velika razlika med Padovo, kjer smo hodile po soncu in Bologno, kjer smo se sprehajale lepo po senci. Ves čas našega izleta je bilo okoli 34 stopinj…tako da nam je bilo kar fino vroče. 

Piazza Maggiore

Najprej smo prišle do Piazze Maggiore, kjer med drugim stoji Basilica di San Petronio, na trgu pa je vse pripravljeno za kino pod zvezdami. Naša prva postaja ta dan je bil stolp Asinelli, do katerega smo se sprehodile po ulici Via Rizzoli. 

(Poševna) stolpa

Stolp Asinelli je najvišji poševni stolp v Italiji, nagnjen samo 4 stopinje manj kot poševni stolp v Pisi. Zgrajen je bil med 1109 - 1119, visok je 97,20 m, do vrha pa se pride po 498 stopnicah. V istem obdobju je bil zgrajen tudi sosednji stolp, stolp Garisenda, visok 47 m, in še nekoliko bolj nagnjen od stolpa Asinelli. V 12. stoletju je bilo v Bologni okoli 100 takih stolpov, vendar jih danes zaradi vojn in požarov stoji le še 20. 

Dolga pot do vrha

Mamo smo pustile spodaj na cappuccinu (ker jo bolijo kolena), me pa smo v stolp vstopile skozi zelo ozka vrata in se po ozkem stopnišču začele vzpenjati navzgor. Vstopnina stane 3€, prodajalec kart pa je en zelo okrogel gospod, ki sedi v zelo majhni kabini ob vznožju stolpa. Jaz že ne bi mogla cala dneve preživeti v tisti majhni temačni luknji, že po teh parih stopnicah sem bila čisto klavstrofobična. Na srečo se je stopnišče kmalu odprlo in potekalo od stene do stene stolpa. Me smo šle gor, ljudje pa so tudi že hodili dol. Stopnice so tako ozke, da se dva človeka na njih ne moreta srečati, tako da moraš priti do kota, se tam ustaviti in spustiti ljudi mimo. Na srečo je na vsake toliko časa kakšna večja ploščad da lahko malo počiješ. Do vrha smo prišle v cca. 25 minutah, in moram reči, da je bila mučna pot vredna razgleda. 

Razgled

Po vrnitvi dol smo se na spodnjem trgu usedle v bar, kjer BTW ena Coca-Cola stane 4€. Preostanek popoldneva smo potem preživele na ulicah Via Rizzoli, Via Ugo Bassi in Via dell'Independenza, ki so glavne nakupovalne ulice v mestu. Razprodaje so se že začele, tako da je bilo veliko znižanega. Jeeeeej!!! Na kosilo smo šle pa nekam kamor si nikoli nisem mislila da bo naša mama vstopila - v McDonalds!!! Res je, da je jedla tunino solato, kar ni ravno Nr. 1 jed v McDonaldsu, ampak smo plačale veliko manj, kot če bi se usedle v kakšno gostilno. Mami in mama sta malo prej omagali, tako da sva z Evo še letali po trgovinah, onidve pa sta se končno usedli na en pir. Pa so bile spet komplikacije, ker se italijanske natakarice obračajo tako počasi...pa še prvič ko jima je prinesla je vse polila. 

Giardini Margherita

Za zaključek dneva smo se z avtobusom odpeljale še v vrtove Giardini Margherita, največji park v mestu, ki ga je dal kralj Umberto I. zgraditi za svojo ženo. V parku se nahaja umetno jezero, v katerem je polno želvic, nekaj barov, otroška igrišča…ljudje so ležali v travi, tako da smo ulegle še me. Najbolj se bomo iz parka zagotovo zapomnile avtomatični WC. V režo si dal 50 centov, vrata so se ti odprla (debela železna, kot npr. v dvigalu)…stopiš noter in vrata se z vso silo zaprejo za tabo. Tema. In potem so se končno prižgale luči. Če hočeš ven, moraš pritisniti poseben gumb da se ti odprejo vrata, ampak ga lahko pritisneš samo 1x, in v WCju si lahko največ 15min. Če ne pa ne vem kaj se zgodi. V glavnem ko greš ven, se WC za teboj sam očisti, tako da začne teči voda iz stropa – smo slišale kako je tekla voda po tem ko smo izstopile, pa še ko je šla naslednja noter, so bile vse stene mokre.

V daljavi je že grmelo, tako da smo se raje odpravile proti hostlu, da nas ne bi ujel dež. Pred parkom smo našle še en supermarket, kjer smo si kupile večerjo (solate, žemlje, jogurte, sadje). Ko smo izstopile iz trgovine, je zunaj že rosil dež, ampak nič hudega – avtobus smo lahko počakale pod streho (zaradi prej omenjenih arkad po celem mestu). Dežnikov seveda nismo imele, tako da smo imele veliko srečo – takoj po prihodu v našo sobo se je zunaj ulilo kot iz škafa.  

Padova & Bologna 1. dan

Pratto della Valle

Ker sem se v preteklem letu učila italijansko, smo se letos odločile narediti en večji izlet v Italijo. Seveda smo se tekom leta večkrat oglasile v Trstu, se sončile in kopale na plažah Sistiane, nakupovale v Vileš-u, jedle pico v Palmanovi itd. Tako smo se 1.7. 2016 z avtom odpeljale proti Bologni. Po poti smo se večkrat ustavile, med drugim tudi na enem nobel počivališču, kjer smo takoj nabavile makarone in omake (ker so bili ravno tako fino znižani). Okoli 11h smo prispele v Padovo. Malo me je skrbelo kako bo kaj z italijanskimi vozniki – na avtocesti je bilo vse normalno, ko pa prideš v mesto pa…norišnica J. No saj ni bilo tako hudo, samo recimo – v rondo grejo 2 ali 3 pasovi ceste, ampak znotraj rondoja nobenih črt in vsak vozi malo po svoje. Ponekod je bilo tudi tako, da je bila zeloooo široka cesta, pa tudi nobenih črt, tako da nisem vedela ali je sedaj to dvopasovna enosmerna cesta, ali bo kdo slučajno pripeljal nasproti…

Observatorij

V glavnem, ustavile smo se v Padovi in parkirale na parkirišču nedaleč od glavne železniške postaje, kjer smo kupile celodnevne karte za javni promet (3€ na osebo). Na hodniku železniške postaje so imeli postavljen klavir, pa ga je lahko kdorkoli igral. Tako da smo še malo poslušale virtuoze najrazličnejših starosti in narodnosti. Nato smo se s tramvajem odpeljale do največjega trga v Italiji -  Prato della Valle. AMPAK, še preden smo prišle do trga, smo se ustavile v eni kitajski trgovini, ker so nas pritegnile nizke cene v izložbi. Na trgu smo kupile kilo marelic, se usedle v senco pod drevesa in malo pomalicale. Potem smo se peš odpravile proti observatoriju in naprej ob vodi do Piazze Duomo. 

Začimbe na tržnici

Od tu naprej smo hitro prišle do Piazze dei Signori, kjer so na tržnici prodajali najrazličnejše stvari. Na Piazzi delle Erbe smo bile že kar lačne, zato smo se usedle v oštarijo. Če bi potovale same z Evo bi najbrž našli kaj cenejšega za jesti, ampak ker smo imele sabo mamo, smo bile lahko bolj fine J. Lasagna, pizza, barvita solata…vse to nam je krožilo po mizi. Po kosilu smo se s tramvajem odpravile nazaj proti železniški postaji (kjer smo šle še malo po trgovinah), nato pa z avtom naprej proti Bologni.

Bologna centrale

Okoli 17h smo prispele v hostel We_Bologna. Imele smo prelepo, prostorno, čisto sobo…malo nas je skrbelo kako bo z mamo v hostlu J ampak je bila zelo zadovoljna…je rekla da so dobri jogiji in lepa kopalnica. Mama najbolj zagnana, smo se po kratkem počitku že odpravile proti centru mesta. Od hostla smo imele 300m hoje do najbližje avtobusne postaje oz. 800m do glavne železniške postaje Bologna Centrale (BTW, ponoči v nasprotju z Londonom nismo slišale nobenih vlakov). Za začetek smo se proti mestu odpravile kar peš, pa tudi nismo še imele kart za avtobus…in smo iskale kje se lahko kaj kupi, pa so prodajali samo karte za vlak. Na koncu smo na drugi strani tirov (kjer je glavna avtobusna postaja) našle EN avtomat za avtobusne karte. Drugače se da karto kupiti isto na avtobusu (1,5€ za 75min), ampak me smo hotele tako za 24h (5€).  

Giardino della Montagnola

Pot smo nadaljevale proti parku Giardino della Montagnola, kjer smo se malo slikale pri vodnjaku in se po stopnicah povzpele do vrha. Bilo je že kar pozno, sonce je zahajalo, mama in mami sta si pa zaželeli kakšen pir. Seveda je bilo že skoraj vse zaprto, razen McDonaldsa (ampak mama seveda tja ne bo šla). Med potjo smo šle tudi mimo enega zelo nobel hotela, kjer so imeli ravno samopostrežno večerjo…to so se nam cedile sline. Na drugi strani ceste pa je bil velikanski trg poln smeti. WOW! Na koncu smo našle odprto eno Gelaterio, kjer smo si privoščile sladoled. Utrujene smo se z avtobusom (30ko) odpeljale do hostla…kjer smo zagledale samopostrežni avtomat v katerem je bilo tudi pivo!!! Pred hostlom je bil lep vrt s številnimi stoli in mizami, tako da smo prinesle vse dobrote dol iz sobe in uživale v poletnem večeru.