Padova & Bologna 1. dan

Pratto della Valle

Ker sem se v preteklem letu učila italijansko, smo se letos odločile narediti en večji izlet v Italijo. Seveda smo se tekom leta večkrat oglasile v Trstu, se sončile in kopale na plažah Sistiane, nakupovale v Vileš-u, jedle pico v Palmanovi itd. Tako smo se 1.7. 2016 z avtom odpeljale proti Bologni. Po poti smo se večkrat ustavile, med drugim tudi na enem nobel počivališču, kjer smo takoj nabavile makarone in omake (ker so bili ravno tako fino znižani). Okoli 11h smo prispele v Padovo. Malo me je skrbelo kako bo kaj z italijanskimi vozniki – na avtocesti je bilo vse normalno, ko pa prideš v mesto pa…norišnica J. No saj ni bilo tako hudo, samo recimo – v rondo grejo 2 ali 3 pasovi ceste, ampak znotraj rondoja nobenih črt in vsak vozi malo po svoje. Ponekod je bilo tudi tako, da je bila zeloooo široka cesta, pa tudi nobenih črt, tako da nisem vedela ali je sedaj to dvopasovna enosmerna cesta, ali bo kdo slučajno pripeljal nasproti…

Observatorij

V glavnem, ustavile smo se v Padovi in parkirale na parkirišču nedaleč od glavne železniške postaje, kjer smo kupile celodnevne karte za javni promet (3€ na osebo). Na hodniku železniške postaje so imeli postavljen klavir, pa ga je lahko kdorkoli igral. Tako da smo še malo poslušale virtuoze najrazličnejših starosti in narodnosti. Nato smo se s tramvajem odpeljale do največjega trga v Italiji -  Prato della Valle. AMPAK, še preden smo prišle do trga, smo se ustavile v eni kitajski trgovini, ker so nas pritegnile nizke cene v izložbi. Na trgu smo kupile kilo marelic, se usedle v senco pod drevesa in malo pomalicale. Potem smo se peš odpravile proti observatoriju in naprej ob vodi do Piazze Duomo. 

Začimbe na tržnici

Od tu naprej smo hitro prišle do Piazze dei Signori, kjer so na tržnici prodajali najrazličnejše stvari. Na Piazzi delle Erbe smo bile že kar lačne, zato smo se usedle v oštarijo. Če bi potovale same z Evo bi najbrž našli kaj cenejšega za jesti, ampak ker smo imele sabo mamo, smo bile lahko bolj fine J. Lasagna, pizza, barvita solata…vse to nam je krožilo po mizi. Po kosilu smo se s tramvajem odpravile nazaj proti železniški postaji (kjer smo šle še malo po trgovinah), nato pa z avtom naprej proti Bologni.

Bologna centrale

Okoli 17h smo prispele v hostel We_Bologna. Imele smo prelepo, prostorno, čisto sobo…malo nas je skrbelo kako bo z mamo v hostlu J ampak je bila zelo zadovoljna…je rekla da so dobri jogiji in lepa kopalnica. Mama najbolj zagnana, smo se po kratkem počitku že odpravile proti centru mesta. Od hostla smo imele 300m hoje do najbližje avtobusne postaje oz. 800m do glavne železniške postaje Bologna Centrale (BTW, ponoči v nasprotju z Londonom nismo slišale nobenih vlakov). Za začetek smo se proti mestu odpravile kar peš, pa tudi nismo še imele kart za avtobus…in smo iskale kje se lahko kaj kupi, pa so prodajali samo karte za vlak. Na koncu smo na drugi strani tirov (kjer je glavna avtobusna postaja) našle EN avtomat za avtobusne karte. Drugače se da karto kupiti isto na avtobusu (1,5€ za 75min), ampak me smo hotele tako za 24h (5€).  

Giardino della Montagnola

Pot smo nadaljevale proti parku Giardino della Montagnola, kjer smo se malo slikale pri vodnjaku in se po stopnicah povzpele do vrha. Bilo je že kar pozno, sonce je zahajalo, mama in mami sta si pa zaželeli kakšen pir. Seveda je bilo že skoraj vse zaprto, razen McDonaldsa (ampak mama seveda tja ne bo šla). Med potjo smo šle tudi mimo enega zelo nobel hotela, kjer so imeli ravno samopostrežno večerjo…to so se nam cedile sline. Na drugi strani ceste pa je bil velikanski trg poln smeti. WOW! Na koncu smo našle odprto eno Gelaterio, kjer smo si privoščile sladoled. Utrujene smo se z avtobusom (30ko) odpeljale do hostla…kjer smo zagledale samopostrežni avtomat v katerem je bilo tudi pivo!!! Pred hostlom je bil lep vrt s številnimi stoli in mizami, tako da smo prinesle vse dobrote dol iz sobe in uživale v poletnem večeru.

Made in Slovenija

Pred kratkim sem se zaradi slabega počutja v domačem okolju preselila v Bistrico pri Tržiču. Za razliko od marsikoga sem vzljubila celo njihov veter. Po 4 mesecih sem ugotovila, da delo v Mercatorju ni zame ali pa so v Mercator-ju ugotovili, da zame nimajo dela. Kdo bi vedel. Radi imajo domače. Poslujejo še zmerom najrajši pod okriljem hrvaškega Agrokorja. Po eni strani sem prav vesela saj imam več časa in se lahko 100% posvetim zaključevanju študija. Čez dan mi tako družbo dela skripta (seveda se včasih pregrešim in vmes pogledam tudi kakšno serijo O:-)). Po kosilu se rada odpravim malo ven, recimo do osličkov vendar jih včeraj ni bilo na pašniku. Zvečer si rada privoščim kozarec vina. V Lidlu sem odkrila nekaj novega na tem področju (zame) in sklenila, da moram takoj deliti z vami. Gre za polsladko vino Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Vino ne samo da je odličnega vonja in okusa, je tudi zelo ugodno.

In še naša prvomajska pustolovščina za italijanske bralce: Le vacanze del primo maggio

Durante le vacanze del primo maggio, io e tre mie amiche abbiamo fatto una gita a Graz. Di mattina era nuvoloso e siamo arrivate senza complicazioni. Prima, abbiamo fatto spese allo Shopping City Seiersberg e ci divertivamo un mondo. Poi, abbiamo mangiato al Nordsee – un fast food tedesco, specializzato in prodotti a base di pesce. Più tardi, siamo andate anche all'IKEA. Lì abbiamo guardato i mobili, abbiamo bevuto il caffè (gratis con la carta IKEA FAMILY) e abbiamo visto cha ha cominciato a nevicare. Siamo state sorprese e anche non abbiamo più avuto pneumatici invernali, perché non aspettavamo la neve alla fine di aprile. Da casa ci hanno informato dell'incidente sulla strada. Comunque, ho guidato lentamente, con attenzione e per fortune, siamo arrivate sicure ma stanche a casa. 

Pred kratkim sem začela prek napotnice delati v Mercatorju, kjer sem odkrila tale jogurt. Super zadeva, slovenskega porekla pa tudi zelo ugoden. Vsebuje bakterijo Lactobacillus acidophilus, več o njej si lahko preberete na Wikipedii. Meni se dopade ker imam že dlje časa težave z zakisanostjo telesa in slabe nohte. Na delovnem mestu obvezno uporabljamo zaščitne rokavice. Vendar pa zasebno ni ravno dober občutek. Po mnenju strokovnjakov bi morali ljudje za popolno "ozdravitev" izločiti vse dejavnike, ki jim povzročajo težave, vendar je to za marsikoga precej neizvedljivo. Zakisanost telesa je namreč posledica stresa, "največje zdravstvene epidemije 19. stoletja" (revija Ona) in nezdrave prehrane- preveč rafiniranega sladkorja (jaz). Delo v Mercatorju marsikomu ni ravno sprostitev, poleg tega smo nekateri tudi neprestano v stiku z vodo kar tudi ni ravno v prid našim rokam. Če bi bilo pomoje, bi tako zaposleni (poleg plače) dobili vsak 0,5 kg tegale nadvse okusnega in zdravega jogurta:

Čupavci

Nekega popoldneva nisem imela kaj početi, pa sem pomislila...hmmm kaj bi lahko spekla. Grem pogledat v klet kakšne sestavine kaj imamo...in sem našla jedilno čokolado in kokosovo moko...pa so nastali Čupavci.

Biskvit:

- 30 dag moke

- 25 dag sladkorja

- 4 jajca

- 1 pecilni prašek

- 1 vanilin sladkor

- 5 žlic mleka

- 2 žlici masla (za pekač)

Moko pomešamo s pecilnim praškom. Rumenjake in beljake ločimo. Beljake stepemo v sneg. Rumenjakom dodamo polovico sladkorja in penasto zmešamo. Vmešamo preostali sladkor in mleko. Dodamo polovico snega. Med stalnim mešanjem masi dodajamo moko in nazadnje dodamo še preostali sneg. Vlijemo v namaščen pekač in pečemo v pečici 30 min na 180 stopinjah. Ko se pečen biskvit ohladi, ga narežemo na kocke.

Obliv:

- 600 g jedilne čokolade

- 240 g sladkorja

- 3 dcl mleka

- 6 žlic masla

- 200 g kokosove moke (za posip)

V skledo nalomimo čokolado, dodamo maslo, sladkor in mleko. Počasi segrevamo in mešamo, dokler zmes ne postane gladka. V vroč obliv na hitro potopimo kocko biskvita in jo nato takoj povaljamo v kokosovi moki. Čupavce nato pustimo na hladnem kakšno uro.

P.S. pri potapljanju v čokolado sem si pomagala z dvema vilicama (da sem obračala in odtekala).

Dober tek :)